Zadnjič sem dobila čudno vprašanje, ki je bilo, koliko ljudi poznam, da obiskuje casino Slovenija, vsaj enkrat na mesec. Moj odgovor je bil, da nobenega. Naslednje vprašanje pa je bilo, ali sem prepričana, da vem za vsakega, ki ga poznam ali tja hodi ali ne. No to je pa tudi res dobro vprašanje. Če bi jaz hodila tja, svojim bližnjim prijateljem tega verjetno ne bi povedla. Torej je čisto možno, da hodi v casino Slovenija vsak, ki ga poznam ali pa nobeden. Lahko pa samo kakšen od njih občasno.
Po tem razmišljanju me je res zamikalo, da bi vse, ki jih poznam, vprašala, le kdo hodi tja. Ampak moram najti kakšno vprašanje, ki ne bo neposredno. Na takšno vprašanje bodo verjetno vsi odgovorili, da ne hodijo. Že če pogledam iz sebe, bi zagotovo rekla točo to.
Po nekaj tednih sem ugotovila, da v resnici skoraj nihče, ki ga poznam, ne hodi v casino Slovenija vsaj občasno. Nekaj sem jih pa vseeno našla, ki pa hodijo tja in sem ter tja poskusijo srečo. Še dobro, da sem se začela o tem pogovarjati, ker sem dobila veliko informacij o tem, kako nekateri razmišljajo glede sreče, in res me je zamikalo, da bi še jaz začela občasno hoditi tja. Vedno sem imela neko strahospoštovanje do tega. Ali pa je bilo bolj to, da je treba za denar pošteno delati. Ampak nekako me je nekaj časa nazaj srečala pamet, sedaj pa ne želim več razmišljati tako. Banke oropala zagotovo ne bom, ampak zame je bilo že igranje igre na srečo v casino Slovenija sporno s tem, v kar verjamem. Sedaj, ko sem imela nekaj zanimivih pogovorov o tem, pa razmišljam čisto drugače
Prav res sem začela razmišljati o tem, da bi v kratkem vprašala nekoga od teh, ki ga poznam in hodi v casino Slovenija, če grem lahko kdaj zraven.