Menda se bo sedaj vreme končno začelo izboljševati, kar pomeni, da bom lahko izpit za čoln, končno krstila s prvo samostojno vožnjo po morju. Ta teden je napovedno še zelo slabo vreme, potem bo pa počasi mnogo toplejše. Prav veselim se že tega, da bom lahko lahko končno naredila nekaj, kar si želim že več kot eno leto, in je komaj sedaj prišel čas za to.
Včasih res ne vem, kako se lahko nekatere želje in načrti odvijejo praktično čez noč, spet druge stvari pa potrebujejo leta, da se realizirajo. Prepričana sem bila, da se bo izpit za čoln, realiziral že mnogo prej pa nisem imela te sreče. Realiziral se je komaj en mesec nazaj. In še to sem raje pohitela, ker nisem vedela, kako se mi bodo dnevi obrnili v prihodnjih mesecih. Tudi lansko leto sem mislila, da bom imela prosto poletje več časa za takšne stvari pa sem se popolnoma uštela. Imela sem čas za vse drugo le za izpit za čoln, ne, ker se mi celoten urnik iz dneva v dan spreminja.
Nekajkrat sem celo naredila rezervacijo za izpit za čoln, ampak nisem plačala, saj se mi je do roka plačila, celoten načrt v dnevih popolnoma spremenil. In to je bil glavni razlog, da sem naredila izpit za čoln, sredi zime, saj je bil to edin način, da vem, da bo izpit končno narejen. Letos bi bila namreč sama s čolnom, ker bodo vsi postali povsod drugje. In če ne bi naredila izpit za čoln sedaj, potem ne bi mogla biti na čolnu niti s kom drugim. To bi bila pa zame popolno tragedija in mislim, da se ne bi dobro počutila. To, da bi morala biti celo poletje na kopnem, medtem ko bi imela pred nosom čoln, in ne bi bil izpit za čoln, narejen, ne vem če bilo nekaj, kar bi bilo sprejemljivo zame.